Foto: Gašper Kačar
Nadaljujem z recepti rojstnodnevnega menija. V prejšnji objavi sem predstavil doma dimljenega brancina na pirinem opečencu s hrenovo majonezo in hobotničin konfit na črnem rižu s česnovim pirejem. To sta bila pozdrav iz kuhinje in prva hladna predjed. V današnji objavi pa bom zaobjel še drugi dve hladni predjedi in prvo toplo predjed: marinirano skušo z relišem iz zelene paprike, mešano solato s kozjim sirom in lešnikovim oljem ter požirek ribje juhe s poširanim prepeličjim jajcem.
Čeprav je bila marinirana skuša z relišem zelene paprike dobro sprejeta med jedci, je bila meni od vseh jedi najmanj všeč. Skušo sem narezal na prevelike kose in mariniral premalo časa. Kljub dobrim napovedim, ki jih je zanimiva kombinacija dajala že z imenom, želodčka ni pretirano fascinirala. Delovala je nekako neizrazito in malenkost presladko. No, preverite sami, morda boste imeli drugačno mnenje. Solatka in juhica pa sta zadeli žebljico na glavico!
Marinirana skuša z relišem iz zelene paprike (druga hladna predjed, sličica 3, 13 in 14)
Pripravo sem prilagodil po tem receptu. Kupil sem zelo svežo skušo, saj je treba pri pripravi surovih rib paziti na mikrobiološko neoporečnost. Filiral sem jo in vsak file narezal na šest delov (naslednjič jo bom raje narezal na tanke rezine). Tri ure sem jih v hladilniku mariniral v limonovem soku, oljčnem olju in soli, pred uporabo pa z njih odstranil kožo. Ta je videti kot nekakšna povrhnjica in se zlahka olupi in loči od mesa.
Tri zelene paprike sem spekel v pečici (0,5 h; 200 °C), jih ohladil, olupil, narezal na manjše kose in dodal v ponev k posteklenjeni nasekljani srednje veliki čebuli. Po 20 minutah kuhanja sem dodal dve žlički sladkorja, žlico domačega jabolčnega kisa, sol in čili ter na nizkem ognju mešal še približno 10 minut. Na spletu je idej za tak reliš veliko, zato kar pobrskajte (angl. green bell pepper relish).
Na krožniku sem kupček hladnega reliša obložil z dvema koščkoma ribe, poleg kanil debelo kapljo medu (domačega, saj je fotr čebelar) in uporabil tudi ostanke pirinega opečenca (sličica 13; glej tudi prejšnjo objavo – pozdrav iz kuhinje). Vse skupaj sem pokapljal z oljčnim oljem z baziliko Oliviers&CO, da sem jed malo popestril. Za dekoracijo sem uporabil cvetne liste belih in rdečih vrtnic (sličica 14).
How to Buy Kamagra Online? here are plenty of online pharmacies that will offer you Kamagra, and it is up to davidfraymusic.com levitra on line you from where you choose to buy it. For such people the right mode of cost of prescription viagra payment would be cash on delivery. A person needs to make sure that they take the 100mg sildenafil rx with the help of neurotransmitters, it signals the penile organ for an erection. It will also ensure urological health generic for levitra by eliminating bleeding or painful urination and presence of urinary crystals. 
Mešana solata s kozjim sirom in lešnikovim oljem (tretja hladna predjed, sličica 4, 15 in 16)
Tale solata sicer ni videti nič posebnega. Deluje zelo enostavno in to je bistvo njene žlahtnosti. Pod tančico preprostosti pa se skriva premišljena zgodba (če verjamete:). Letos sem vzgojil lastno zgodnje zelje in mislim, da mi ni treba izgubljati besed, kako okusno je. Ugotovil sem tudi, da se naribano zelo lepo prilega k naribanemu kozjemu siru (sličica 15). Zmešana sem v kupčku postavil na rob krožnika. Enako sem še v dva druga konca krožnika skupčkal domača radič in mlado špinačo (sličica 16).
V sredino krožnika sem položil nasekljane olupke zelenih bučk, ki sem jih začinil s soljo, poprom, limonovim sokom, oljčnim oljem, medom in timijanom. V tej družbi so se olupki napajali že kakšno uro. Čez sem stresel, malo bolj zadržano kot Jamie, nasekljane vršičke svežih zelišč (majaron, limonska meta in česnova trava) in mlade pesine listke. Za barvo in rahlo pikantnost sem dodal tudi cvet in liste kapucinke ter cvet buče (sličica 4).
Za zabelo sem uporabil običajni temni balzamični kis, nato pa vse skupaj zaokrožil in osmislil z lešnikovim in česnovim oljem, ki solatki dodata povsem novo dimenzijo. Lešnikovo olje sem kupil v trgovskem centru, česnovega pa naredil doma s pomočjo sifona za stepanje smetane. Recept bom z vami delil v naslednji objavi.
Požirek ribje juhe s poširanim prepeličjim jajcem (prva topla predjed, sličica 5, 17 in 18)
Za ribjo juho sem uporabil kosti in glave brancinov, ki sem jih pridelal pri pozdravu iz kuhinje, opisanem v prejšnji objavi, ter jušno zelenjavo: manjšo čebulico, narezane rumeno in oranžno korenje ter gomolj zelene. Sestavine sem zalil z le toliko hladne vode, da jih je prekrila, in rahlo posolil. Ko je juha zavrela, sem jo kuhal 40 minut in nato precedil skozi fino sito.
Precejeno sem v novem loncu segrel do vrelišča in vanjo stresel ubita prepeličja jajčka (sličica 17). Poširal sem jih 1 minuto in po eno skupaj z juho z zajemalko prenesel v kozarce za žganje (sličica 18), v katere sem predhodno dodal žlico paradižnikove omake iz prejšnje objave (priloga k hobotnici). Pred postrežbo sem na gladino dodal še korenčkovo vejico in listek luštreka.
V naslednji objavi sledita še dve zanimivi topli predjedi in prva glavna jed: jastogov zavitek s tartufi in mocarelinim sladoledom, pirini pljukanci z vongolami in škampi ter spaka, hobotnica, krompir.