Če se vam zdi hobotnica delikatno in nežno živilo ribje kategorije, s katerim je treba ravnati pazljivo, se pošteno motite. Primerja se lahko z zateglim kosom govedine, ki ga omehča le počasno (in dolgo) kuhanje. Zakaj pa je tako? Enako kot goveje stegno je tudi meso lovk hobotnice v osnovi mišica, namenjena premikanju in preostalemu mehanskemu delu. Take mišice pa so sestavljene iz snopov mišičnega tkiva, obdanega z ovojnicami, ki jih okrepijo, da lahko prenesejo večje sile.
Ovojnice sestavlja močna beljakovina, imenovana kolagen, ki se pri povišanih temperaturah najprej skrči in s tem iz mesa iztisne tekočino, pri dolgem kuhanju pa se razgradi v želatino. Meso z veliko vezivnega tkiva, kot tudi imenujemo ovojnice, moramo kuhati pri nižjih temperaturah dlje časa, da krčenje tkiva ni tako močno, kolagen pa se počasi razgraja v želatino, ki gosti nastajajočo omako.
Poletje je odličen čas za preizkušanje in pripravo novih jedi. Če imamo srečo in priložnost delati z odličnimi sestavinami, pa je izkušnja še toliko boljša. Ko sem avgusta z družino preživljal dopust na Lošinju, smo naključno naleteli na mlade slovenske podvodne ribiče, ki so nam pre(o)dali svoj dnevni ulov, med katerim so bile tudi tri lepe hobotnice (od 1 do 1,5 kg). V tokratni objavi o počasnem dušenju hobotnice, s katerim je uspeh zagotovljen. Jed se od konfita hobotnice, ki je pripravljen s tehniko sous-vide, razlikuje samo v tem, da je veliko preprostejša, saj potrebujemo le osnovno kuhinjsko opremo.
Pred kuhanjem jo premikastim
Čeprav nekoliko nadležno opravilo, mehanska obdelava hobotnice pred kuho dodatno omehča tkivo. Postopek masiranja hobotnice sem prvič videl v kuhinji restavracije JB, potem pa mi ga je podrobno opisal tudi chef Jošihiko Fudžita iz restavracije Maru. Čvrste lovke lahko zelo učinkovito pretlačimo s prazno steklenico, potem ko so že odrezane od glave. Lovko držimo za tanjši konec in jo s steklenico pritiskamo ob podlago ter se s ponavljajočimi gibi vzdolž lovke pomikamo proti njenemu narastišču (kjer smo jo odrezali od glave). V restavracijah hobotnice tudi zdrgnejo z ribano repo, da odstranijo morebiten neprijeten vonj, pri svežih pa je to povsem nepotrebno.
Če vsako lovko »preflaširamo« vsaj dvakrat, bo občutno mehkejša. Postopka bi se sicer lahko lotili tudi bolj grobo kot Grki, a bo z japonsko tehniko (steklenica) tkivo manj poškodovano. Še ena od metod, ki pomaga pri mehčanju tkiva, pa je zamrzovanje. Pri sveže ulovljenih hobotnicah se sicer sline cedijo preveč, da bi ta postopek prišel v poštev. Drugače pa je dobro tudi odmrznjeno še dodatno premasirati s steklenico. Nekateri pred kuhanjem hobotnico tudi blanširajo in odstranijo povrhnjico kože, meni pa je čisto všeč, če jo ima na sebi.
So, they have to spend a viagra buying online lot for making a revenue. Therefore, men should pay more attention cialis mastercard toward preventing and treatment of high blood cholesterol. You will get Kamini Vidrawan ras at affordable rates & thus, they are easily available in the drug market. free viagra 100mg Medical checkup may help getting super cialis professional an accurate picture of the treatment and will help if you experience ED very often. Najraje jo dušim brez prilog
Čas dušenja je pri hobotnicah lahko zelo različen, saj nanj vplivajo velikost lovk in tudi drugi dejavniki. Prilogo zato pripravim posebej, v lonec k hobotnici pa dodam le približno deciliter belega vina, tri oljčnega olja, česen in rožmarin ali katero drugo sredozemsko začimbo. Dušim pokrito na zelo nizkem ognju, pa brez soli in plutastega zamaška, seveda!
Ker hobotnico prekriva olje, se pod njim vino, začimbe in sokovi s počasnim brbotanjem gostijo in povezujejo v intenzivno omako. Čeprav mi navodila v receptih, kot je kuhajte do mehkega, običajno dvignejo tlak, ga bom vam tokrat dvignil jaz, saj priporočam predvsem sprotno preverjanje stanja hobotnice z vbodi z vilicami. Naj vas ne preseneti, če bo mehka šele po 4 ali 5 urah kuhanja. Lovke sem na koncu vzel iz tekočine in jih opekel na plošči, kar pa nikakor ni obvezno. Lahko bi jih postregel brez zapekanja, s prilogo po izbiri. Domači krompirček na primer prav lepo paše zraven.
Nastalo omako porabim za rižoto, olje za solate
Nekaj žlic omake zelo intenzivnega okusa, ki je nastajala pod oljem, sem polil po hobotnici. Še bolj fino pa je bilo iz nje narediti okusno rižoto, ki je z odvečno lovko postavila nove standarde v kuhinji. Rižoti sem dodal tudi nekaj kapelj močno aromatiziranega olja, v katerem se je kuhala hobotnica, sicer pa ga uporabim za solatne prelive in druge emulzije. To je to, zdaj pa kuhat!