Še pred kratkim so si oprtani z zamaščenimi predpasniki godrnjali v brk in se sukali le po tesnih kuhinjah, polnih pare in ostrih vonjav, danes pa so postavljeni na piedestal, s katerega se njihovo sporočilo širi po vsem svetu. Pa ne le da se jih sliši daleč, zgodbe kuharjev so tako močne, da spreminjajo naš način dojemanja hrane.
Kuharske oddaje so preplavile medijski prostor, in čeprav to marsikomu para živce, se je zaradi bombardiranja s kuharskimi vsebinami znanje o pripravi hrane precej izboljšalo. Poglobili smo tudi razmišljanje o sestavinah, od kod prihajajo in kako so pridelane, predvsem pa je pomembno to, da nas zanima, kaj bo s hrano v prihodnosti – tudi z njenim okusom.
Z njive na mizo in nazaj
Najbolj znani, Redzepijeva Noma in Nilssonova Fäviken, nista edini restavraciji, ki razvijata trajnostno regionalno kuhinjo z manj kalorijami, divje rastočimi rastlinami in lastno pridelano zelenjavo. Filozofija kompleksa Stone Barns v ZDA, ki mu življenje s svojo restavracijo Blue Hill vdihuje talentirani chef Dan Barber, je še veliko bolj prežeta s trajnostjo.
They mention on their web pages all about the drug, treatment, dosage and FAQ. viagra from usa This is probably because these natural remedies come with no or few side viagra discount effects. This includes the circulation systems of men that give out the cialis 20 mg cialis 20 mg article best a portion of the component, which is essential to maintain your performance in bed. A acclimatized supplement can actually admission the best viagra price allegation for sex of any lady. Danova restavracija dobesedno živi skupaj z bližnjo farmo in ji vrača toliko, kot z nje vzame, le v drugi obliki. Prepričan je, da dobrega okusa jedi ne ustvarijo le kuharji, ko sestavine vstopijo v kuhinjo, ampak da se to dogaja že mnogo prej – tam, kjer je zemlja, v kateri raste zelenjava, zdrava, in tam, kjer so živali primerno hranjene in zadovoljne. Njegovo interpretacijo kuhanja, nagrajeno s številnimi priznanji, lahko spoznate tudi v oddaji Chef’s Table ali pa na TED-talku.
Kuhar na kmetijo, kmet v kuhinjo
Še en pobudnik povezovanja kmetov in kuharjev je Sasu Laukkonen, ki je obiskal tudi tekmovalce zadnje sezone oddaje Gostilna išče šefa. V predavanju z irskega simpozija Food on the edge sprašuje, kdo bi moral biti v prihodnje specialist za sestavine? Kuhar, kmet ali oseba, ki bo oboje? Ne predlaga le, da bi samo kuharji obiskovati kmetije, smiselno se mu zdi tudi obratno – da bi kmetje obiskovali kuhinje, kjer bi si s kuharji izmenjevali znanje o sestavinah. Sasu v svoji restavraciji, nagrajeni z mišelinko, tehnik ne postavlja na prvo mesto, predvsem se trudi spoštovati prvinskost sestavin in jih uporabiti v celoti, brez odpadkov.
Tudi slovenski chefi ne zaostajajo veliko
Seveda pa tudi najpomembnejši slovenski chefi sledijo trendom pridelave zelenjave na lastnih njivah (Janez Bratovž) in uporabe divjih sestavin (Ana Roš). Če bi se pri nas bolj odmaknili od francoskih, japonskih in drugih kuhinj in se močneje povezali s pridelovalci in znanstveniki, pa bi morda lahko tudi mi razvili edinstven koncept sodobne regionalne kuhinje, kot je to uspelo severnjakom z nordijsko kuhinjo.
Poleg zgodb o pravičnem svetu brez odpadkov pa se moramo zavedati, da imajo koncepti novih kuhinj v svoji biti predvsem poslovne namere. V vsej stvari seveda lahko vidimo tudi malo ironije. Turistične kmetije, kjer si kmetije razširijo svojo ponudbo z gostilno, včasih celo dobro restavracijo, so očitno preživet in dolgočasen pojav. Prav revolucionarno pa se zdi, ko si chef poleg restavracije omisli tudi manjšo kmetijo.