Letos rojstnodnevnega kosila nisem zastavil tako velikopotezno kot lani, vendar sem kljub temu lahko izrazil svojo kuharsko kreativnost. Ker je bilo dela s hrano manj, sem se kuhanja lotil isti dan ter jedi postregel v krajših časovnih presledkih, kar je dobro vplivalo tudi na goste.
Čeprav tokratni hladni predjedi nista bili dodelani do potankosti, sem z glavnima jedema s kompleksnimi in intenzivnimi okusi dosegel svoje cilje in pričaral gostom še eno odlično kosilo, pa tudi medeni sladoled z gibanico na koncu je zažgal. Preberite, kaj sem ustvaril, in morda dobite kakšno idejo še za silvestrovo pogostitev, lahko pa katero jed tudi izboljšate in bo do konca dozorela prav v vaši kuhinji. Seznam tokrat za spremembo začenjam s konca …
Sladica
Gibanica z medenim sladoledom
Zasluge za to čudovito sladico si deliva z mami. Ona je pripravila gibanico iz polovičnih sestavin »uradnega« recepta, za katerega je uporabila kupljeno vlečeno testo. Jaz pa sem za medeni sladoled testiral na novo pridobljeni nizkocenovni aparat.
V njem sem 45 minut mešal predhodno ohlajeno sladoledno osnovo, ki sem jo pripravil po enakem postopku kot osnovo za lanski mocarelin sladoled z baziliko, le da sem tokrat razžvrkljal 2 rumenjaka in 45 g medu ter zmes temperiral z vročo mešanico 250 mL smetane in 125 mL mleka. Maso sem potem zopet segrel na 85 °C, kjer sem jo ohranjal dobrih 5 minut, da se je lepo zgostila, in jo začinil s ščepcem soli in cimeta, preden je romala v hladilnik.
Tako pripravljen sladoled je manj sladek, zato sem ga postregel politega z dobro mero medu, na celotno sladico pa sem potresel tudi mešanico sladkorja in cvetnega prahu, ki sem ju v prafaktorje spremenil v električnem mešalniku.
Glavni jedi
Sočne prsi iz spalnice
Pri tej jedi sem uporabil tehniko sous-vide, s katero sem lani naredil hobotničin konfit, letos pa sem njene prednosti izkoristil za pripravo nenormalno sočnih piščančjih prsi. Odkar sem prvič jedel prsi, narejene z 1-urnim segrevanjem pri 65 °C, jih ne pripravljam z nobeno drugo tehniko več. Tekstura in sočnost tako pripravljenega mesa sta nezemeljski, vam povem. Sicer si take prsi, ki se kljub nižji temperaturi pasterizirajo, lahko pripravite le doma − v restavracijah si težko privoščijo kaj takega, saj so živilski predpisi zelo togi.
Polovico piščančjih prsi sem nasolil in jih dal v plastično vrečko za pečenje (to je tista vrečka, ki se uporablja za pečenje celega piščanca ipd.), dodal dobro mero oljčnega olja in topljenega masla (gheeja) ter jih začinil še s poprom in šetrajem. Vrečko sem nato potopil v vodno kopel s 65 °C, ki jih je zagotavljal potopni grelec. Ker je vrečka tanka, obdajajoča voda iz nje lepo iztisne ves zrak, to pa je tudi zelo pomembno, da se meso nato enakomerno segreva. Voda seveda ne sme priti v vrečko, zato njen rob vedno pripnem na rob posode.
Za običajno velikost prsi je dovolj 1-urno segrevanje, jaz pa sem imel izredno velike, zato sem jih pri 65 °C pustil 1,5 ure. Prednost te tehnike je tudi sicer široko časovno okno, saj 10 minut segrevanja več ali manj po navadi ne igra velike vloge. Pa tudi to, da ni nujno, da jedi pripravljamo v kuhinji.
Jaz sem jih zaradi pomanjkanja prostora pripravil kar v spalnici :).
Priloga je bil nekoliko nabrit pražen krompir, pri katerem sem namesto čebule uporabil por, na koncu pa sem mu dodal tudi okisana jabolka s hrenom, malo majoneze in polnozrnato gorčico. Postavil sem ga na sredino krožnika in nanj dal debelo rezino prsi, ga obdal z listi blanširanega brstičnega ohrovta in celimi pečenimi kostanji.
It requires respect, communication, plenty of good habits and wholesale sildenafil satisfying sex. It is found especially in summer, the heat levitra generic Get More Info from the core of the body and removes it through direct contact with the skin. Such recommendations are made because of the fact click to read more pfizer online viagra that they are very convenient. So modern science did carry out huge research and online viagra prescriptions development to treat this factor. Okoli sem polil omako, ki je bila zelo preprosta. Zanjo sem blanširani brstični ohrovt pokuhal v mleku, omako pretlačil s paličnim mešalnikom in jo začinil s soljo, muškatnim oreščkom in poprom ter precedil. Vanjo sem na koncu vkuhal še košček zamrznjenega masla.
Zajčji ragu s kostanjevim pirejem
Soljene zajčje prve noge, zadnja bedra ter rebra in flam, skratka kose z več maščobe in veziva, sem opekel z vseh strani na olju, jih zalil z malo belega vina, izparil alkohol in meso dušil skupaj s timijanom, 4 čebulicami in korenčkoma. Po 45 minutah sem meso ločil od kosti, čebulice pa razdelil na posamezne liste.
To sem naložil v jamico na kostanjevem pireju, ki sem ga pripravil iz kuhanega in olupljenega kostanja, tako da sem ga zalil z mlekom in smetano, začinil s soljo in poprom, kuhal ter pretlačil najprej s paličnim mešalnikom, po kuhanju do želene gostote pa še skozi pasirko.
Poleg sem postregel pečeni mlado rdečo peso in hokaido bučo (1 h pri 180 °C), lističe surovih šampinjonov, kupljeno marmelado s tartufi ter dve gladki omaki − prvo iz pretlačenega dušenega rdečega zelja, drugo pa iz piščančjega jusa in rdečega vina. Krožnike sem na koncu posipal z na lističe narezanimi domačimi lešniki.
Predjedi
Kisli pozdrav
S to jedjo sem želel gostom ponuditi nekaj svežega. Nekaj, kar bi jim spodbudilo tek za začetek obeda. No, svežino mi je uspelo doseči, drugi okusi pa skozi dominanco mlečne kisline niso dobro prodrli. Skodelica iz lista domačega kislega zelja s kislo repo, hruško iz kompota, začinjeno z mocarelino sirotko, medom, bučnim oljem in metinim listom bo vsekakor ostala na meniju, a jo bo treba izboljšati.
Kolerabin tatarec
Kolerabin tatarec je vlakninska podlaga za nadaljnje bolj kalorične jedi. Sestavil sem ga iz ohlajenih kock kolerabe, kuhane na zob, ki sem jo mariniral z nasekljano šalotko, osoljeno mocarelino sirotko, oljčnim oljem in limonovim sokom. Za začimbe sem uporabil še peteršilj in drobnjak ter vsemu dodal majhne liste radiča in kislo smetano.
Fižolova juha
Fižolova juha je tokrat vskočila, ker je bila že pripravljena od prejšnjega dne. Mami jo naredi tako, da suh fižol češnjevec namoči čez noč. Nato ga zavre, vodo odlije in ga zalije s svežo ter doda lovorjev list, šetraj in strok ali dva česna. Kuha ga 1,5 ure, pretlači (ne s paličnim) in precedi, da se znebi trdih kožic (luščin). Če je juha pregosta, jo z vodo redči do želene gostote in doda šetraj, poper in malo soli.
Velikokrat doda tudi žlico nasekljane in v sol vložene jušne zelenjave, ki je odličen dodatek večini juh, ki jih pripravlja. Juho ponovno segreje ter pazi, da se ne prime, doda pa ji tudi vejico zelene. Ko znova zavre, jo ugasne in vmeša za oreh velik košček zamrznjenega masla. Tokrat jo je postregla z opečenimi koščki kruha.