Za večji video klikni znak prekinjenega kvadrata v spodnjem desnem kotu, poleg napisa Youtube.
Tokrat prispevek o dogajanju na Okusih Vipavske, ki so potekali 10. maja na dvorcu Zemono. Na festivalu so sodelovali vipavski vinarji in kmetovalci, krasen ambient dvorca pa smo s svojimi lokalno navdahnjenimi gurmanskimi prispevki še dodatno začinili blogerji.
Špela (Culinary journey by me) je pripravljala sezonske pite, Klemen (Naturšček) se je lotil fokač, Peter (Peter Bajnoci) je ustvarjal s testeninami, Ana (NaredilaAna) je tvegala (in navdušila) z rožičevim musom, Miha (Bratinov) pa je (po)stavil na žar.
Jaz (Znanost in kuhanje) in Mitja (Ogenj&mocarela) sva združila moči pri peki pic. Dobesedno sva jih morala združiti, da sva sploh lahko pripravila toliko testa (11 kg) in do dvorca po stopnicah prinesla peč (140 kg). Pri strežbi pa je prav prišel tudi dodaten par Petrinih rok. No, da je sploh prišlo do strežbe, se je prej moralo zgoditi še marsikaj drugega. Tako se je začelo …
Priprave in težave
V soboto zvečer sem prišel v Ribnico, kjer je imel Mitja že pripravljen ogromen mešalnik za meso, v katerem sva se namenila pripraviti teh zloglasnih 11 kg testa (verjamem, da je za peke to mrvica, nama pa se je zdela cela gora).
Šele ko se prvič lotiš priprave takih količin, se zaveš vseh logističnih težav, ki jih prinaša širitev picerije prek meja “domače uporabe”.
Mešalnik se je presenetljivo dobro obnesel in testo z 62 pekarskih odstotkov vode se je lepo zmešalo. Vse skupaj je trajalo približno 15 minut, nato pa sva maso prenesla na mizo, kjer sva še približno enkrat toliko časa delala »stretch and fold«, da bi se v testo ujelo nekaj zraka in bi se glutenska struktura še ojačala in lepo prerazporedila. Sledilo je počivanje testa (1 h) in oblikovanje hlebčkov (250 g vsak).
S hlebčki sva napolnila dve posodi in jih ob robovih namazala z oljem, da bi se med vzhajanjem čim manj sprijeli. Tretjino testa sva pustila v enem kosu, ki pa ga je Mitja razdelil v hlebčke kar na dogodku. Testo sva hotela vzhajati pri sobni temperaturi, a sva ga za vsak primer pospravila v klet. Odločitev je bila pravilna, saj so bili hlebčki kljub majni količini kvasa (7 g/11 kg testa) in kletni temperaturi (11 °C) drugo jutro že precej vzhajani. To pomeni, da je bil problematičen tudi prevoz do Vipave, saj so morale biti posode obložene z zamrznjenimi »pingvini«.
Pice so navdušile obiskovalce Okusov Vipavske
Ob prihodu na Okuse Vipavske sva si hitro uredila svoj kotiček z mizo, na katero sva postavila košaro z zelišči ter vse druge pripomočke in sestavine. Veliko jih je bilo zloženih tudi pod mizo in v hladilnih torbah.
Na takšen dogodek sva šla prvič in na začetku sva imela kar malo treme, ki pa je po prvih uspelih picah počasi izginila. Na 500 stopinj razgreta peč je delovala brezhibno in vsaka pica je bila pečena v manj kot dveh minutah. Jedci so bili navdušeni nad dogajanjem, izvrstnim okusom in videzom. Veliko naju jih je vprašalo, iz katere picerije prihajava … »Hvala za kompliment.«
PE affects several parts of your life and consider the possibilities which exist with bio identical purchase generic levitra hormone replacement compounding. Gallbladder viagra uk sale gets bigger like a balloon to collect and concentrate bile for digestion. This is because of the discreet and confidential cialis for woman manner that the internet makes it possible for every buyer of Kamagra. Musli Kaunch herbal pills are developed using powerful herbs such as , Ashwagandha, Kavach Beej, cialis from canada Jeera, Chirak, Shatavari, Jaiphal, Amla, Musli Safed, Kesar etc., are the prime constituents of the problem. Pripravljala sva le štiri vrste, od katerih sva nekaj kombinacij prvič poskusila prav na tam. Predvsem me je presenetil zelo pozitiven odziv na pico s teranom, mocarelo in meto. Poleg te pa sva prvič pripravljala tudi zeleno pico s špargljevim namazom, dimljeno postrvjo in česnovim oljem. Brez klasične margerite s pelati, svežo baziliko in mocarelo ter ene mesne s pelati, vipavsko panceto, rukolo in parmezanom seveda tudi ni šlo. Preštela sva jih štirideset.
Na koncu nama je ostalo le pet hlebčkov testa, ki se je slabo raztegovalo, zato smo na Petrino pobudo iz njega spekli sirove štručke. Te so nam tako kot pice, še preden smo jih do konca razrezali, izpod rok izpulili gostje Okusov.
Navdušeni nad zanimivim dogodkom, odličnimi odzivi jedcev in super pečjo smo ob mraku pobrali šila in kopita ter jo mahnili vsak v svoj brlog, kjer smo odsmrčali novim izzivom naproti. Bilo je vr-hun-sko!
Oris receptov
11 kg testa
7 kg moke Caputo 00
4,35 kg vode
220 g soli
7 g kvasa
Zelena pica s postrvjo
Zelen namaz je Mitja pripravil iz kuhanih in spasiranih špargljev ter kančka kisle smetane, dimljena postrv je bila kupljena in natrgana na majhne koščke. Česnovo olje sem pripravil tako, da sem spražil tri strte stroke na malo olja, temu dodal 2 dcl svežega hladnega olja in v sifonu za stepeno smetano naredil hitro infuzijo z eno dušikovo bombico (podroben recept za česnovo olje v tej objavi). Pico sva pekla le z namazom in kančkom domače ribane mocarele, pred razrezom pa je šlo nanjo še vse preostalo.
Kraška margerita
Teranovo omako sem pripravil tako, da sem na veliko masla spražil čebulo, ki sem jo zalil z vinom in ga povrel do gostega. Temu sem dodal česen in pelate ter vse skupaj spasiral s paličnim. Tudi ta pica je bila pečena le z omako in nekaj ribane mocarele, potem pa je šla nanjo natrgana sveža meta in sveža bufalja mocarela.